Stavbni ovoj
Ovoj stavbe predstavljajo vsi tisti elementi stavbe, ki ščitijo notranjost (ogrevan del) stavbe pred zunanjimi vplivi.
Elementi toplotne izolacije stvabnega ovoja so:
- tla proti terenu oz. neogrevanem prostoru,
- zunanje stene proti neogrevanim prostorom (fasada),
- stropovi proti neogrevanemu prostoru (streha),
- stavbno pohištvo (okna, vrata).
Toplota je oblika energije. Če med dvema telesoma obstaja temperaturna razlika, se prične prenos toplote z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo. Prenos toplote, ko se temperaturi izenačita. Tak primer imamo med bivalnim prostorom in zunanjim okoljem. Pri prenosu toplote nastane nekakšen toplotni tok, na podlagi katerega potem izračunamo količino toplote, ki se v določenem času iz bivalnega prostora prenese v okolje ali obratno.
Toplotne izgube skozi stene objekta v povprečju predstavljajo približno 50-odstotni delež vseh izgub, ostalo gre skozi streho, okna, tla, itd.
Boljša kot je toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe, manjši je toplotni tok skozi obodne konstrukcije. Kakovost toplotne zaščite ovoja stavbe opisuje toplotna prehodnost konstrukcijskega sklopa, npr. fasadnega zidu, strehe in podobno. Toplotna prehodnost se označuje z U in nam pove, koliko toplote preide v časovni enoti skozi površino 1 m2 konstrukcije ob razliki temperatur zraka na obeh straneh konstrukcije 1K (1°C). Toplotna prehodnost U (W/m2K) konstrukcijskega sklopa je odvisna od posameznih vgrajenih materialov in njihovih debelin plasti.
Boljša kot je toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe, manjši je toplotni tok skozi obodne konstrukcije. Kakovost toplotne zaščite ovoja stavbe opisuje toplotna prehodnost konstrukcijskega sklopa, npr. fasadnega zidu, strehe in podobno. Toplotna prehodnost se označuje z U in nam pove, koliko toplote preide v časovni enoti skozi površino 1 m2 konstrukcije ob razliki temperatur zraka na obeh straneh konstrukcije 1K (1°C). Toplotna prehodnost U (W/m2K) konstrukcijskega sklopa je odvisna od posameznih vgrajenih materialov in njihovih debelin plasti.
Vsak vgrajeni material ima svojo karakteristično vrednost toplotne prevodnosti, ki pove, kolikšna je njegova zmožnost prevajanja toplote. Toplotno prevodnost označimo z λ (W/mK). Meritve kažejo, da beton 50 krat bolje prevaja toploto kot klasični toplotnoizolacijski material, npr. ekspandirani polistiren ali mineralna volna oziroma je 50 krat slabši izolator od mineralne volne ali EPS plošč.
V skladu s prizadevanji za čim varčnejšo in racionalno porabo energije ter za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ne nazadnje pa tudi v želji po zmanjšanju stroškov ogrevanja pozimi in stroškov hlajenja v poletnem času, postaja fasadni toplotnoizolacijski ovoj zgradbe vse pomembnejši.
V skladu s prizadevanji za čim varčnejšo in racionalno porabo energije ter za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ne nazadnje pa tudi v želji po zmanjšanju stroškov ogrevanja pozimi in stroškov hlajenja v poletnem času, postaja fasadni toplotnoizolacijski ovoj zgradbe vse pomembnejši.
Stroški ogrevanja v povprečnem slovenskem ali srednjeevropskem gospodinjstvu zaradi visokih cen energentov danes dosegajo 66 odstotkov vseh stroškov za porabljeno energijo.
Že minimalna debelina toplotnoizolacijskega sloja v fasadni oblogi vsaj za 40 % zniža ogrevalne stroške. Na spodnjem grafu je prikazan prihranek pri stroških ogrevanja za povprečno slovensko enodružinsko stanovanjsko hišo s približno 200 m2 veliko fasado.
Pri zdajšnjih cenah energentov se racionalna investicija v izboljšanje stabnega ovoja v celoti izplača že v petih do šestih letih.
Minimalne zahteve za toplotne prehodnosti (U) elementov ovoja
(Vir: PURES 2010):
Opomba za Javne stavbe
Glede rabe energije so javne stavbe obravnavane posebej. Ker naj bi bile zgled energijske učinkovitosti so zahteve za javne stavbe pri energiji za ogrevanje še cca. 10% strožje, kakor pri ostalih bivalnih in poslovnih zgradbah.
Tabela materialov glede na toplotno prevodnost
Tabela metabolizma gleda na aktivnost oseb
Že minimalna debelina toplotnoizolacijskega sloja v fasadni oblogi vsaj za 40 % zniža ogrevalne stroške. Na spodnjem grafu je prikazan prihranek pri stroških ogrevanja za povprečno slovensko enodružinsko stanovanjsko hišo s približno 200 m2 veliko fasado.
Primer izvedbe toplotnega ovoja na stavbi. Izolacija stropa proti neogrevanem prostoru, zunanjih sten, tal na terenu, temeljev, balkonov.
Pri zdajšnjih cenah energentov se racionalna investicija v izboljšanje stabnega ovoja v celoti izplača že v petih do šestih letih.
Minimalne zahteve za toplotne prehodnosti (U) elementov ovoja
| Tip zunanje sten | Umax |
|---|---|
|
Zunanja stena proti neogrevanim prostorom |
0.28 W/m2K |
|
Zunanje stene proti neogrevanim prostorom – manjše površine, ki skupaj ne presegajo 10% neprozornega dela zunanje stene |
0.60 W/m2K |
| Stene, ki mejijo na ogrevane sosednje stavbe | 0.50 W/m2K |
| Stene med stanovanji in stene proti stopniščem, hodnikom in drugim manj ogrevanim prostorom. | 0.70 W/m2K |
| Notranje stene in medetažne konstrukcije med ogrevanimi prostori različnih enot, različnih uporabnikov ali lastnikov v nestanovanjskih stavbah | 0.90 W/m2K |
| Zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu | 0.35 W/m2K |
|
Tla na terenu (ne velja za industrijske stavbe), tla nad ogrevanjo kletje, neogrevanim prostorom ali garažo |
0.35 W/m2K |
| Tla nad zunanjim zrakom | 0.30 W/m2K |
|
Tla na terenu in tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo pri panelnem - talnem ogrevanju (ploskovnem gretju) |
0.30 W/m2K |
| Strop proti neogrevanemu prostoru, stropi v sestavi ravnih ali poševnih streh (ravne ali poševne strehe) | 0.20 W/m2K |
| Terase manjše velikost, ki skupaj ne presegajo 5% površine strehe | 0.60 W/m2K |
| Strop proti terenu | 0.35 W/m2K |
|
Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas |
1.3 W/m2K |
| Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz kovin | 1.6 W/m2K |
|
Strešna okna, steklene strehe |
1.4 W/m2K |
| Svetlobniki, svetlobne kupole (do skupno 5% površine strehe) | 2.4 W/m2K |
| Vhodna vrata | 1.6 W/m2K |
| Garažna vrata | 2.0 W/m2K |
Opomba za Javne stavbe
Glede rabe energije so javne stavbe obravnavane posebej. Ker naj bi bile zgled energijske učinkovitosti so zahteve za javne stavbe pri energiji za ogrevanje še cca. 10% strožje, kakor pri ostalih bivalnih in poslovnih zgradbah.
Tabela materialov glede na toplotno prevodnost
Tabela metabolizma gleda na aktivnost oseb
Povezave:
Temperaturni primanjkljaj in presežek ter kurilna sezona 1961-2014
Podatki za pravilnik o učinkoviti rabi energije (Koper: GKY: 401242, GKX:45667)
Energetska izkaznica
Ulica 15. maja 26000 Koper
T: +386 (0)590 54 402
E: info@energetska-izkaznica.si
Aktualno
21.06.2017
Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe zamenjave starih kurilnih naprav v skupnih kotlovnicah
Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad je objavil nov javni
poziv ...
